|
|
|
| Izbor prispevkov |
| |
Arhiv
|
|
| |
Varčevanja v bolnišnici bolniki (še) ne čutijo, 9.3.2010
|
|
| |
Z manj denarja so lani v celjski bolnišnici poskrbeli za več bolnikov – Rezerve so izčrpane – Letos naložbe v razvoj robotske kirurgije in priprave na nadomestno novogradnjo
Zaradi varčevalnih ukrepov, ki jih je lani uvedel Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), je celjska bolnišnica dobila za 7 odstotkov manj denarja, kot je predvidevala na začetku leta. Ob tem se obseg programov ni zmanjšal, nasprotno, celo povečal se je. Kljub temu je bolnišnica zaključila poslovno leto s presežkom v višini 177 tisoč evrov. To so zmogli le z vrsto varčevalnih ukrepov, zato ne preseneča, da jih skrbi, kako bo letos.
»Dodatni varčevalni ukrepi, ki jih je lani ZZZS uveljavil s 1. majem, veljajo letos celo leto, obeta pa se še dodatno varčevanje. Ukrepi, ki jih je predlagala Skupščina ZZZS, bi naši bolnišnici zmanjšali prihodke še za 2 milijona evrov, vsem slovenskim bolnišnicam pa kar za 50 milijonov,« je glavne razloge za zaskrbljenost na tiskovni konferenci prejšnji teden poudaril direktor bolnišnice Marjan Ferjanc. »Bolnišnice nismo neizčrpen vir notranjih rezerv,« je še pripomnil.
Celjska bolnišnica je lani za naložbe porabila 6,4 milijona evrov. Poleg posodobitve nekaterih oddelkov je največ vlagala v medicinsko opremo. Letos so naložbe usmerjene predvsem v dvig kakovosti ter razvoj medicinske stroke in informatike. Največja novost na strokovnem področju bo razvoj robotske kirurgije. Posodobiti nameravajo dializo, operacijske dvorane v starem delu bolnišnice ter opremiti ginekološko-porodniški oddelek z novim ultrazvokom.
Celjska bolnišnica jih je namreč večino že izkoristila. Ležalne dobe v bolnišnici skrajšujejo že vrsto let in jih kaj več ne morejo, prav tako zavračajo zmanjševanje dežurne službe (ZZZS predlaga za 30 odstotkov zmanjšanje sredstev za dežurno službo). »V celjski bolnišnici smo temeljito preverili vseh 18 dežurnih mest in ugotovili, da se zaradi varnosti pacientov ne moremo odreči niti enemu,« je ugotovila strokovna direktorica Frančiška Škrabl Močnik. »Strokovne ravni dela ne nameravamo znižati,« sta bila odločna oba direktorja.
Lani so v bolnišnici skrajšali čakalne dobe za angiografijo, operacije sive mrene, žolčnih kamnov in hrbtenice, endoproteze kolka, CT, mamografijo ter oralno in maksilofacialno kirurgijo. Podaljšale so se čakalne dobe za operacije žil, magnetno resonanco, endoprotezo kolena in koronarografijo. Najdaljši sta čakalni dobi na endoprotezo kolka - skoraj 17 mesecev, ter endoprotezo kolena - 25 mesecev.
Ob manjšem dotoku denarja in povečanju števila bolnikov to seveda ne bo enostavno. »Povečuje se število kroničnih težkih bolnikov (rak, kapi), ki potrebujejo zahtevno in s tem tudi dražje zdravljenje,« je ugotavljala strokovna direktorica. Celjska bolnišnica še vedno ni uspela pridobiti novih programov na področju onkološke dejavnosti. Bolnišnica te programe vseeno izvaja – in jih tudi financira. Ob povečanem obsegu dela se vedno bolj pozna pomanjkanje kadrov, prihaja pa celo do prostorskih stisk na oddelkih, kot so ortopedija, nevrologija, travmatologija in pediatrija. Tudi to je eden izmed razlogov, da so se povsem odpovedali razmišljanju o negovalnem oddelku.
Novogradnja, s katero bodo nadomestili najstarejši del bolnišnice, ostaja v ospredju prizadevanj. Zaključili so že drugi javni razpis za pridobitev projektantov. »S Komuna projektom iz Maribora smo tik pred podpisom pogodbe za izdelavo projekta,« je povedal Marjan Ferjanc in napovedal začetek gradnje za prihodnje leto. Začeli bodo z novo urgenco.
MILENA B. POKLIČ
Foto: SHERPA
|
|
|
Vaš komentar
|
|
|
|
|