|
|
|
| Ne prezrite |
| |
Arhiv
|
|
| |
Tragedija na avtocesti: kje je avtobus? 12.3.2010
|
|
| |

Zagovornik obtoženega poskušal del krivde zvaliti na voznika avtobusa – Dekleta večino časa v solzah
V sredo se je nadaljevalo sojenje 31-letnemu Vasji Niegelhellu iz Velenja, ki je aprila lani na avtocesti Dramlje–Celje, pri izvozu na Ljubečni, povzročil tragično nesrečo. Kot je znano, je eno dekle umrlo, več kot deset jih je bilo poškodovanih. Dekleta so se z dekliščine vračala z najetim avtobusom ravno zato, da ne bi sama sedla v vozilo, če bi kaj spila … Obravnava je v sredo trajala več kot štiri ure. Prisotne v dvorani je razburila predvsem izjava Niegelhellovega odvetnika Petra Žnidaršiča iz odvetniške pisarne Čeferin, da je obtoženec v avtobus trčil, ker se mu ni uspelo izogniti ›nepredvidljivemu ravnanju avtobusa‹ na cesti. Je s tem del krivde poskušal zvaliti tudi na voznika avtobusa?
Pred senat je v sredo spet stopil prometni izvedenec Željko Leskovšek, ki je moral svoje mnenje še dopolniti. A je Žnidaršič zahteval drugega izvedenca, saj je Leskovšku spet vrgel pod nos, da je mnenje izdelal, ne da bi si poškodovani vozili sploh ogledal v živo. Kar je – laično gledano – ob takšni tragediji res nekoliko težko razumljivo. Eden od odvetnikovih predlogov je tudi, da naj sodišče do naslednje obravnave vendarle poizve, kje je poškodovani avtobus. »Obstajajo neuradne informacije, da so vozilo že razrezali. Kaj takega se ne more zgoditi, saj gre za dokaz,« se je razburjal Žnidaršič. Trdi namreč, da do nesreče nikakor ni prišlo, tako kot navaja izvedenec Leskovšek. In ta – ker tega ni storil prej – bo moral avtobus v živo pogledati zdaj, če seveda ni res že uničen. Fotografije poškodovanega avtobusa naj bi do naslednje obravnave v spis vložila tudi dekleta, ki so ga po nesreči fotografirala.
Poškodovana dekleta so v času nesreče vendarle imela vsaj kanček sreče. Prva voznika, ki sta se le nekaj sekund po nesreči pripeljala mimo (vendar ne skupaj), sta bila poklicni reševalec in medicinska sestra …
Zanimivo je še nekaj. Čeprav izvedenec Leskovšek trdi, da se je avtobus na avtocesti nekaj kilometrov pred nesrečo za nekaj sekund ustavil, to zanikajo voznik avtobusa Damjan Intihar, njegov znanec, ki je bil v vozilu, in tudi vsa dekleta, ki jih je vozil. Avtobus se je sicer ustavil na počivališču za 7 minut, nato pospešil do 80 km/h in nekje ustavil nekaj sekund. Čeprav bi bilo logično, da je voznik za nekaj sekund ustavil na izvozu na avtocesti, pa je bilo v sodni dvorani slišati, da izvedenec trdi, da se je moral ustaviti ne na izvozu, ampak na avtocesti.
Bistveno zmanjšano prišteven
V sredo so zaslišali še Damirja Radoviča, ki je prišel prvi na kraj nesreče in postavil varnostni trikotnik. Ker je po poklicu reševalec, je takoj pomagal ponesrečenkam. Je pa dejal, da na kraju nesreče ni videl nikogar, ki bi bil podoben povzročitelju nesreče. Niegelhell je namreč povedal, da je »s kamnom poskušal razbiti steklo na avtobusu«, da bi ponesrečenkam pomagal.
Sojenje Niegelhellu, ki je bil v času nesreče močno vinjen, je za oškodovanke, ki bodo posledice čutile vse življenje, izredno boleče. Obravnavo spremljajo ves čas s solznimi očmi. V sredo jih je na usodni april dodatno spomnil še video posnetek prizorišča tragedije.
Sojenje naj bi se nadaljevalo konec marca, ko naj bi zaslišali še enega od policistov, ki so bili na kraju nesreče. Potem je mogoče pričakovati izrek sodbe. Je pa tudi to sojenje pokazalo, da zna na višino kazni obtoženca vplivati, da je povzročitelj – kot skorajda vsi ostali pijanci, ki na cestah zakrivijo nesreče, v katerih umirajo nedolžni – bil v bistveno zmanjšani prištevnosti. To mimogrede ponavadi vodi v nižjo kazen. Bistveno zmanjšano prištevnost sta ugotovili sodni izvedenki psihiatrične stroke Maja Rus Makovec in Martina Tomori.
Makovčeva pa je svoje mnenje spremenila. Najprej naj bi celo trdila, da je bil Niegelhell neprišteven, nato je izvedensko mnenje še trikrat dopolnjevala, v sredo pa dejala, da je bil povzročitelj v času nesreče bistveno zmanjšano prišteven. »Ujela sem se v kognitivno zanko. To se mi je zgodilo drugič v karieri. Že pri prvem izvedenskem mnenju sem razmišljala o tem, kako je nekdo, ki je že povzročil smrtno nesrečo, spet vozil tako vinjen in da ni sistema v naši državi, da bi to področje uredil … Vinjeni povzročitelji bi se morali dolgoletno rehabilitirati, preden bi spet sedli za volan,« je razložila. In čeprav ima v bistvu prav, je vprašanje, ali je v tem primeru razmišljala kot terapevt ali izvedenec. Ji je pa Žnidaršič zabrusil: »Tak odnos do izvedenstva je neprimeren in ne zaupam nobenemu mnenju, ki ste ga izdelali.«
Čeprav je Žnidaršič napeljeval, da naj bi Niegelhell v nesreči doživel pretres možganov in bi to lahko vplivalo na njegove reakcije (po nesreči je namreč pobegnil, a so ga dobili), se Tomorijeva vprašanjem ni pustila zmesti. »Ob disfunkciji možgan (ki so jo našli pri obtoženem, o. p.) je toleranca za alkohol še nižja,« je razložila. Je pa Tomorijeva podala enako mnenje kot Makovčeva: »Niegelhell je bil v času nesreče v bistveno zmanjšani prištevnosti!« Morda bi bilo zanimivo vedeli, kako prišteven je bil tak povzročitelj takrat, ko se je odločil za pitje alkohola kljub temu, da je vedel, da bo vozil. Nenazadnje je vsakemu jasno, da pijan voznik ni v enakem prištevnem stanju, kot če bi vozil trezen …
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: SHERPA
Niegelhellovega odvetnika Žnidaršiča so vse oškodovanke, senat in sodnik čakali več kot eno uro, ker je imel drugo obravnavo. Ta se je – zanimivo – pravzaprav začela kasneje, kot se je v primeru Niegelhell. Sodišče mu ni naložilo kazni, čeprav je bilo slišati, da se ob takšnem ravnanju v Ljubljani skoraj zagotovo kazni ne bi izognil …
|
|
|
Vaš komentar
|
|
|
|
|