|
|
|
| Naše akcije |
| |
Arhiv naših akcij
|
|
| |
PO KOM SE IMENUJE?
|
|
| |
14.02.2006
|
|
| |

Pred tednom smo vas v Novem tedniku in v oddaji Radia Celje vprašali, po kom se imenuje Ulica Blaža Kocena v Šentjurju oziroma Kocenova ulica v Celju. Pravilno ste odgovorili tisti, ki ste v kuponih zapisali, da je bil Blaž Kocen znameniti geograf in kartograf.
Rojen je bil v siromašni kajžarski družini v Hotunjah pri Ponikvi. Po enoletni trivialki, ki jo je končal leta 1832, je moral opraviti še četrti razred v celjski glavni šoli, če je želel nadaljevati šolanje na gimnaziji. Takratno šestrazredno gimnazijo v Celju je leta 1939 opravil z odličnim uspehom. Siromaštvo, ki ga je spremljajo ves čas šolanja, ga je utrdilo v klenega in vase zaprtega samotarja.
Pred vpisom na univerzo je moral končati še dveletni graški licej (1839–41). Po želji staršev, da postane duhovnik, se je vpisal v celovško bogoslovje in ga 1845 tudi uspešno končal. Istega leta je bil posvečen v duhovnika.
Sprva je kaplanoval v Šentrupertu nad Laškim (1845–47), Šoštanju (1847–49) in Rogatcu (1849–50). Po preoblikovanju takratnih gimnazij (1849), ko je vlada potrebovala večje število profesorjev, se je Kocen zaposlil na celjski gimnaziji. Veselje do naravoslovnih ved ga je leta 1852 popeljalo na Dunaj, kjer je na fizikalnem zavodu dunajske univerze leto kasneje uspešno napravil izpit iz naravoslovja, fizike in matematike. Po vrnitvi domov se je najprej zaposlil kot profesor v Ljubljani. Leta 1855 je bil premeščen v Gorico in leta 1857 na nemško gimnazijo v Olomouc. Leta 1870, ko je bil že znan kartograf, se je preselil na Dunaj.
Kocen se je že v profesorski dobi začel ukvarjati z geografskimi učili. Zasnoval je več učbenikov, ki so veljali za najboljše v takratni Avstriji.
Zelo pomembno je njegovo kartografsko delo. Atlas za osnovne in strokovne šole, ki ga je izdal leta 1860, in atlas za srednje šole, ki je izšel leto kasneje, 1861. Kot učni pripomočki so bili v šolski uporabi vse do leta 1921. V teh letih so njegovi atlasi doživeli kar 43 nemških izdaj, češka izdaja iz leta 1862 pa je do leta 1909 doživela 15 ponatisov. Izšle so tudi priredbe v hrvaškem, poljskem in italijanskem jeziku.
Kot zanimivost naj zapišemo, da je Kocen v tretji izdaji atlasa, iz leta 1863, na zemljevidih alpskih dežel vrisal slovensko etnično mejo po Czoernigu in dodal seznam slovenskih krajevnih imen. V atlasu iz leta 1875 pa je dodal posebno karto slovenskih dežel. Izdal je tudi več šolskih stenskih zemljevidov, npr. Evrope, Štajerske, Koroške, Spodnje in Zgornje Avstrije, Češke, Palestine …
Blaž Kocen velja za začetnika moderne geografije in kartografije na Slovenskem. Spomin nanj danes poleg številnih izdaj atlasov, ki jih hrani domoznanski oddelek v Osrednji knjižnici Celje, ohranjata tudi ulici imenovani po njem v Celju in Šentjurju.
Danes vas sprašujemo, po kom se imenuje Orožnov trg v Laškem?
Vabimo vas, da na zastavljeno vprašanje odgovorite na kuponu, če pa boste priložili še zgodbico, anekdoto ali kak prijeten spomin iz Orožnovega trga, vas čaka še posebna nagrada. Nagrajenka tokratne nagradne igre Po kom se imenuje … je Jožica K. Osolnik, Ulica OF 11, Izola. Za nagrado bo prejela majico Novega tednika in enega iz serije starih zemljevidov Celja, ki jih je ponatisnila Osrednja knjižnica Celje. Nagrado bo nagrajenka prejela po pošti.
Foto: PM
Kratko zgodbo o življenju Blaža Kocena je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek.
|
|
|
|
|
Vaš komentar |
| |
|